107)Sepedi ya Seklase,107) Sepedi Sa Kgale .
Buddha Vacana .
— Mantšu a yo a nago le botho a tsošitšwe — .
— āṇi sutta — .
Nakong e tlago, go tla ba le di-Bhikkhus tšeo di ka se theetšego .
Polelo
ya dipolelo tše bjalo tšeo e lego mantšu a Tathāgata, a tseneletšego, a
tseneletšego ka tlhalošo, ao a lebišitšego go feta lefase, (ka go se
fetoge) a kgokagane le lefeela, a ka se adime tsebe, ba ka se diriše
monagano wa bona tsebong, ba ka se nagane ka dithuto tšeo . e le gore e
tšewe le go tseba gabotse.
Ka
go fapana le seo, ba tla theeletša polelo ya dipolelo tše bjalo tšeo e
lego ditlhamo tša dingwalo tšeo di dirilwego ke direti, mantšu a go
hlalefetša, ditlhaka tša go hlalefetša, ke batho ba go tšwa ka ntle,
goba mantšu a barutiwa, ba tla adima tsebe, ba tla diriša monagano wa
bona tsebong . , ba tla ela hloko dithuto tšeo e le tšeo di tlago go
tšewa le go tseba gabotse.
Ka
go realo, Bhikkhus, dipolelo tšeo e lego mantšu a Tathāgata, a
tseneletšego, a tseneletšego ka tlhalošo, ao a išago ka kua ga lefase,
(ka go se fetoge) a kgokaganego le lefeela, di tla nyamelela.
Ka
fao, Bhikkhus, o swanetše go itlwaetša ka tsela ye: ‘Re tla theeletša
polelo ya dipolelo tše bjalo tšeo e lego mantšu a Tathāgata, a
tseneletšego, a tseneletšego ka tlhalošo, ao a išago ka kua ga lefase,
(ka go se fetoge) a kgokaganego le lefeela, re tla adima tsebe, re tla
adima tsebe. tla diriša monagano wa rena ka tsebo, re tla ela hloko
dithuto tšeo gore di tšewe le go tseba gabotse.’ Ke ka fao, Bhikkhus, le
swanetšego go itlwaetša ka gona.
Ge o hwetša go se na motho yo a go thekgago tseleng ya semoya, sepela o nnoši. Ga go na segwera le bao ba sa gotšego.
Dira phološo ya gago ka noši. O se ke wa ithekga ka ba bangwe.
Ke monagano wa motho ka noši, e sego lenaba la gagwe goba lenaba la gagwe, leo le mo goketšago go ya ka ditsela tše mpe.
Ga
go na selo seo se sa kwego gakaakaa e le monagano wo o sa laolegego,
gomme ga go na selo seo se kwago gakaakaa e le monagano o nago le tayo.
Sera sa gago se sebe kudu se ka se go gobatše go swana le dikgopolo tša gago ka noši tšeo di sa hlokomelwego.
Apara ego ya gago bjalo ka seaparo se se lokologilego.
Batho bao ba nago le dikgopolo ba no dikologa ba tshwenyana.
Leratadimeng,
ga go na phapano ya bohlabela le bodikela; Batho ba hlola
dipharologantšho ka menaganong ya bona gomme ka morago ba dumela gore ke
therešo.
Go
boloka mmele o phetše gabotse ke mošomo…go sego bjalo re ka se kgone
go boloka monagano wa rena o tiile ebile o le molaleng.
Ga
go na selo se se boifišago go feta mokgwa wa pelaelo. pelaelo e
aroganya batho. Ke mpholo wo o aroganyago segwera le go thuba dikamano
tše di kgahlišago. Ke mootlwa wo o tenago le wo o kwešago bohloko; Ke
tšhoša yeo e bolayago.
Mpša
ga e tšewe e le mpša e botse ka gobane ke barker e botse. Monna ga a
tšewe e le monna yo mobotse ka gobane ke motho yo a bolelago yo mobotse.
Mesong e mengwe le e mengwe re tswalwa gape. Seo re se dirago lehono ke seo se lego bohlokwa kudu.
Ga go na leswiswi le le lekanego lefaseng ka moka go snuff out seetša sa kerese e tee ye nnyane.
ba
le kwelobohloko go diphedi ka moka, bahumi le badiidi ka go swana; Yo
mongwe le yo mongwe o na le tlaišego ya gagwe. Ba bangwe ba tlaišega
kudu, ba bangwe ba tlaišega ganyenyane kudu.
Ge e ba selo se sengwe se swanetše go dirwa, se dire ka pelo ya gago ka moka.
Lethabo le ka se tsoge le tlile go bao ba palelwago ke go leboga seo ba šetšego ba e-na le sona.”
Ga go na tsela ya go ya lethabong. Lethabo ke tsela.
Ke go segiša go nagana gore motho yo mongwe a ka go thabiša goba a sa thaba.
Lethabo ga le ithekge ka seo o nago le sona goba seo o lego sona. E ithekgile feela ka seo o se naganago.
Mogopolo wo o nago le tayo o tliša lethabo.
Lerato la nnete le tswalwa go tšwa kwešišong.
1. Ke monagano wa motho ka noši, e sego lenaba la gagwe goba lenaba la gagwe, leo le mo goketšago go ya ka ditsela tše mpe.
2. Ga go na poifo ya yo monagano wa gagwe o sa tlalago dikganyogo.
3. Khutšo e tšwa ka gare. O se ke wa e nyaka ntle le yona.
4. Motho ga a bitšwe Noble yo a gobatšago diphedi. Ka go se gobatše diphedi motho o bitšwa Noble.
5.
Le ge go le bjalo, le ge go le bjalo, le ge e le efe mantšu a mantši a a
bala, a mantši o tla go hola ge o sa dire selo godimo ga ona?
6.
Mafelelong, dilo tše di bohlokwa kudu: O be o rata gabotse gakaaka’ng? O
phetše ka botlalo gakaaka’ng? O ile wa tlogela ka mo go tseneletšego
gakaaka’ng?
7. Mogopolo ke se sengwe le se sengwe. Seo o naganago gore o ba sona.
8. Naganišiša … O se ke wa diegiša, e sego gore ka morago o itshole.
9. O ka se otlwe ka baka la pefelo ya gago, o tla otlwa ka pefelo ya gago.
10.
Fenya kgalefo ka bao e sego ba kgalefo. Phenya bobe ka molemo. Conquer
bohale le seatla se bulegilego. Go fenya go se botege ka therešo.
11. Neela, le ge o na le go se nene fela.
12.
Ge bothata bo ka rarollwa gore ke ka lebaka la eng o tshwenyegile? Ge e
ba bothata bo sa kgone go rarollwa go tshwenyega go ka se go hole.
13. Ga go na tsela ya lethabo: lethabo ke tsela.
14. Le lehu ga se la swanela go boifišwa ke yo a phetšego ka bohlale.
15.
Ge o ka hwetša mosekaseki yo bohlale go šupa diphošo tša gago, mo
latele bjalo ka ge o be o tla dira tlhahlo ya lehumo le le utilwego.
16.
Ge motho yo a nyakago a ka se hwetše modirišani yo a lego kaone goba yo
a lekanago, a ba phegelele thuto ya bodutu ka go tia.
17. Ga go selo seo se ka go gobatšago go swana le ge dikgopolo tša gago ka noši di sa hlokomelwe.
18.
A re tsogeng re leboga, ka gobane ge nkabe re sa ithute go gontši
bonyenyane re ithutile go se nene, gomme ge re be re sa ithute go se
nene, bonyenyane ga se ra babja, gomme ge re ka babja . , bonyenyane ga
se ra hwa; Ka fao, a re lebogeng ka moka.
19. O belaela se sengwe le se sengwe. Hwetša seetša sa gago ka noši.
20.
Seo re lego sona ka moka ke sephetho sa seo re se naganago: se theilwe
godimo ga dikgopolo tša rena gomme se bopilwe ka dikgopolo tša rena. Ge
monna a bolela goba a dira ka kgopolo ye mpe, tlaišego e mo latela ge
leotwana le latela tlhako ya sebata seo se gogago koloyana…. Ge monna a
bolela goba a dira ka kgopolo ye botse, lethabo le mo latela bjalo ka
moriti wo o sa mo tlogelego.
21. O se ke wa dula nakong e fetilego, o se ke wa lora ka bokamoso, tsepamiša monagano motsotsong wa bjale.
22. Bophelo bjo bobotse ke mpho ye kgolo kudu, kgotsofalo lehumo le legolo, potego kamano ye kaone.
23. Go palelwa ga nnete ga nnete bophelong ga se go ba wa nnete go yo mokaone yo a mo tsebago.
24.
Ga go yo a re phološago ge e se rena ka noši. Ga go na motho yo a ka
kgonago gomme ga go na motho yo a ka bago gona. Rena ka noši re swanetše
go sepela tseleng.
25. Sephiri ka moka sa go ba gona ke go se be le poifo.
26. Dilo tše tharo di ka se kgone go iphihla nako e telele: ngwedi, letšatši le therešo.
27. Go dira phošo ka moka go tšwelela ka baka la monagano. Ge e ba monagano o fetotšwe go ka kgona go dira dilo ka phošo?
28. Ke tlhagong ya dilo tšeo lethabo le tšwelelago go motho yo a se nago go itshola.
29.
Dikerese tše dikete di ka gotetša go tšwa go kerese e tee, gomme
bophelo bja kerese bo ka se khutsufatšwe. Lethabo ga le ke le fokotšega
ka go abelanwa.
30. Ka bogale dira lehono seo se swanetšego go dirwa. Ke mang yo a tsebago? Gosasa, lehu le a tla.
31. Monna ga a bitšwe bohlale ka gore o bolela le go bolela gape; Eupša ge e ba a na le khutšo, lerato le go se boife.
32.
O ka nyaka go ralala le legohle ka moka bakeng sa motho yo a swanelwago
kudu ke lerato la gago le lerato go feta wena ka noši, gomme motho yoo
ga se a hwetšwa kae goba kae. Wena, wena ka noši, go swana le motho le
ge e le ofe legohle ka moka, o swanelwa ke lerato la gago le maikwelo a
borutho.
33. Mogopolo wo o nago le tayo o tliša lethabo.
34.
yoo go yena a sa hlwego a le gona kganyogo le lenyora tšeo di tšwetšago
pele go ba; O be o ka kgona bjang go latela yeo e tsošitšwego, yeo e se
nago diporo, le ya go hloka mellwane.
35. Go itlhopela ke mošomo o mogolo go feta go fenya ba bangwe.
36. O ka se kgone go sepela tseleng go fihlela o fetoga tsela ka boyona.
37. O lahlegelwa ke fela seo o se kgomarelago.
38. Khutšo e tšwa ka gare. O se ke wa e nyaka ntle le yona.
39.
Re bopegile ke dikgopolo tša rena; Re ba seo re se naganago. Ge
monagano o hlwekile, lethabo le latela bjalo ka moriti wo o sa kego wa
tloga.
40.
Lega go le bjalo, le ge go le bjalo, le ge e le efe e nngwe le e nngwe o
a e bala, ke tše dintši, di tla go dira mohola ofe ge o sa dire selo
godimo ga tšona?
41.
Mantšu afe goba afe ao re a bolelago a swanetše go kgethwa ka
tlhokomelo ya batho a tla a kwa gomme a tutuetšwa ke ona ka go ba botse
goba a babe.
42. Dilo tše tharo di ka se kgone go iphihla nako ye telele: ngwedi, letšatši, le therešo.
43. Neela, le ge o na le go se nene fela.
44.
O se ke wa dumela selo le ge e le sefe feela ka gobane o se kwele. O se
ke wa dumela selo le ge e le sefe feela ka gobane se bolelwa le go
bolelwa ke ba bantši. O se ke wa dumela selo le ge e le sefe feela ka
gobane se hwetšwa se ngwadilwe dipukung tša gago tša bodumedi. O se ke
wa dumela selo le ge e le sefe feela ka matla a taolo a barutiši ba gago
le bagolo. O se ke wa dumela ditšong ka gobane di fetišeditšwe melokong
e mentši. Eupša ka morago ga go lebelela le go sekaseka, ge o hwetša
gore selo se sengwe le se sengwe se dumelelana le tlhaologanyo gomme se
loketše go hola le go hola motho yo mongwe le yo mongwe, ke moka o se
amogele gomme o phele go ya ka sona.
45.
Ga go na selo seo se sa kwego bjalo ka monagano wo o sa laolwego, gomme
ga go na selo seo se kwago gakaakaa bjalo ka monagano wa kgalemo.
46.Ga
go selo se se tšhošago go feta mokgwa wa pelaelo. pelaelo e aroganya
batho. Ke mpholo wo o aroganyago segwera le go thuba dikamano tše di
kgahlišago. Ke mootlwa wo o tenago le wo o kwešago bohloko; Ke tšhoša
yeo e bolayago.
47.
Ga go yo a re phološago ge e se rena ka noši. Ga go na motho yo a ka
kgonago gomme ga go na motho yo a ka bago gona. Rena ka noši re swanetše
go sepela tseleng.
48.
Go swara pefelo go swana le go swara malahla a go fiša ka maikemišetšo a
go a lahlela go motho yo mongwe; Ke wena o hwetšago go fišwa.
49.
Sephiri sa bophelo bjo bobotse bakeng sa bobedi monagano le mmele ga se
go lla bakeng sa nakong e fetilego, goba go tshwenyega ka bokamoso,
eupša ke go phela motsotso wa gona bjale ka bohlale le ka go tšwa
pelong.
50. Mesong e mengwe le e mengwe re tswalwa gape. Seo re se dirago lehono ke seo se lego bohlokwa kudu.
Ditsopolwa tša Buddha tše di Hlohleletšago .
Kgomaretšo e lebiša tlaišegong.
Dira phološo ya gago ka noši, o se ke wa ithekga ka ba bangwe.
Ga o na moya, o moya, o na le mmele.
Ge
o hwetša go se na tharollo ya bothata it’s probably not a problem go
rarollwa eupša go e na le moo ke therešo yeo e swanetšego go amogelwa.
Selo se sengwe le se sengwe seo se go tshwenyago, selo se sengwe le se sengwe seo se go tenago seo e lego morutiši wa gago.
Ditsopolwa tše dibotse tša Mabuddha .
Ge o itebelela o lebelela ka morago ga ba bangwe, ge o lebelela ka morago ga ba bangwe o itebelela ka morago ga gago.
Don’t get upset ke batho le maemo ka gore bobedi bja bona ga ba na maatla ntle le karabelo ya gago.
Seo o lego sona ke seo o bilego sona, seo o tlago go ba sona ke seo o se dirago bjale.
Selo
se se rategago sa go ithuta go tšwa meetseng, itlwaetše maemong a
mangwe le a mangwe le ka sebopego sefe goba sefe eupša sa bohlokwa kudu
ipontšhe tsela ya gago ya go elela.
Seo o naganago gore o ba sona, seo o ikwago o se goga, seo o se akanyago o se hlola.
Ditsopolwa tše di tumilego tša Buddha .
Seo re lego sona feela ke mafelelo a seo re se naganago.
Ge ego e ehwa, moya o a phafoga.
Ego ga a ke a amogela therešo.
Ga go selo seo se ka go gobatšago go swana le ge dikgopolo tša gago ka noši di sa hlokomelwe.
Ema, tlogela o se ke wa bolela, therešo ya mafelelo ga se le go nagana.
Ditsopolwa tše dibotse tša Mabuddha ka bophelo .
Ga go selo seo se tlago go go tlišetša khutšo e kgolo go feta go nagana ka kgwebo ya gago.
Mesong ye mengwe le ye mengwe re tswalwa gape, seo re se dirago lehono ke sona se bohlokwa kudu.
Go
sa kgathalege gore o rutegile bjang, o na le bokgoni, o humile goba o
fodile o dumela gore o, ka fao o swarago batho mafelelong go bolela ka
moka, potego ke se sengwe le se sengwe.
O se ke wa nyaka lefelo le lekgethwa go motho le ge e le ofe ge e se wena ka noši.
Le
ka mohla o se ke wa kgomarela motho yo mongwe kudu ka gobane
dihlomathišo di lebiša ditebelelong gomme ditebelelong di lebiša
tlaišegong.
Morena yo mogolo Buddha ditsopolwa .
Efa, le ge o na le go se nene fela.
Go sa šetšwe gore nako e fetilego ka thata gakaakang, o ka thoma gape ka mehla.
Go go swarela ke mpho ya ka go wena, go tšwela pele ke mpho ya ka go nna.
Ga go selo sa go ya go ile don’t stress yourself too much because go sa kgathalege gore seemo se sebe se bjang, se tla fetoga.
Bohloko ke bjo bo sa phemegego, tlaišego ke ya boikgethelo.
Ditsopolwa tše di tumilego le tše dibotse tša Mabuddha .
Ga go na poifo bakeng sa yo monagano wa gagwe o sa tlalago dikganyogo.
Don’t take revenge, a karma a dire mošomo ka moka.
Mogopolo ke se sengwe le se sengwe, seo o naganago gore o ba sona.
Apara ego ya gago bjalo ka seaparo se se lokologilego.
Modu wa tlaišego ke kgokagano.
Buddha ditsopolwa ka Sesotho .
Gopola go itlhokomela, o ka se kgone go tšhela go tšwa go komiki yeo e se nago selo.
Ge e ba selo se sengwe se swanetše go dirwa, se dire ka pelo ya gago ka moka.
Yo a dirago ka therešo o thabile lefaseng le le ka kua ga moo.
Ge o hwetša go se na motho yo a go thekgago tseleng ya semoya, sepela o nnoši.
Kwešišo ke kota ya pelo ya mantšu ao a bolelwago gabotse.
Best Buddha ditsopolwa ka katlego le matla .
Go kaone go itlhopela go feta go fenya dintwa tše sekete.
Lethabo le ka se tsoge le tlile go bao ba palelwago ke go leboga seo ba šetšego ba e-na le sona.
Ge o nyaka go fofela tlogela se sengwe le se sengwe seo se go imelago fase.
Gaešita le lehu ga se la swanela go boifišwa ke yo a phetšego ka bohlale.
Mantšu a sekoti a sekete ke a sekete ke lentšu le tee leo le tlišago khutšo.
Dipolelo tše dibotse tša Mabuddha le dipolelo .
O belaela se sengwe le se sengwe, hwetša seetša sa gago ka noši.
– Buddha .
Benevolent e tsošitše ditsopolwa tša motho tše dibotse .
Ditšhaba ka moka tša Maaborijene tša Prabuddha Bharat di bontšha tsela ya legohle leo le phafogilego.
Kushinara
Nibbana Bhumi Pagoda o rata go ba molekane yo a šomago le palamente ya
palamente ya lefase.Won Rs 5000 bjalo ka moputso wa thuto dipoledišanong
tša go kopanya madumedi kua Bangalore
http://sarvajan.ambedkar.org
Go fetolela Benevolent go ile gwa tsoša mantšu a motho ka noši ka maleme a 139 a classical.
Thirukkural ke Thrikural Dithuto tša Buddha .